Ustanova Mali vitez, Fundacija za pomoč mladim, ozdravljenim od raka
Tel: 040/543-802 | info@ustanova-malivitez.si

Tomaž Deželak (literarna ustvarjalnost)

So knjige, o katerih je povsem enostavno pisati, in so knjige, o katerih je izredno težko pisati. S tem ne merim zgolj na tiste knjige, ki so zaznamovane z zapletenimi štorijami, težkimi filozofskimi in eksistencialnimi vprašanji ali poudarjeno abstrakcijo, ampak tudi dela, ki jih je preprosto treba “doživeti”. Ob takšnih delih je pisanje recenzij precej nehvaležno delo, saj še tako dobra razlaga knjige ne more v celoti zajeti njenega bistva. Takšna dilema me je doletela po branju romana Drugi jaz, sicer prvenca mladega Trboveljčana Tomaža Deželaka, ki skozi na videz preprosto zgodbo o potovanju preprostega človeka odpira mnoga vprašanja o življenju, smrti, duhovnosti in predvsem prebolevanju bolečine, za katero mislimo, da ne bo nikoli minila. Pa vendar je zmotno trditi, da je pričujoči roman kljub težkim temam zamorjen in brez kančka svetlobe. Ravno nasprotno; bolečina in strah junakov romana se ironično polni s svetlobo oz. upanjem, da se jim bo pod majavimi tlemi resničnosti prej ali slej pojavila neka opora, s katero se bodo postavili na noge in nadaljevali s svojim življenjem, pa četudi bo ob tem v njihovih srcih še vedno ostala sled brazgotine.

Roman se začne z mučno zgodbo mladega fanta, ki mu zdravniki na nogi odkrijejo sledi tumorja. Po zahtevni operaciji, po kateri postane invalid, je mladenič po cele dneve prikovan na bolniško posteljo, prav tako pa ga ves čas spremljajo moreči občutki prihajajočih kemoterapij s strašljivimi stranskimi učinki. Kmalu se izkaže, da fantova zgodba v resnici predstavlja sanjski svet osrednjega junaka romana, starejšega profesorja zgodovinopisja Toma, ki živi umirjeno življenje v New Yorku s svojo ženo Nelli. Tom je obseden z branjem revij, v katerih so zbrani spisi o odkrivanju sveta izven dometa naše zavesti, in nekega dne naleti na fascinanten članek skrivnostnega doktorja Luxa, ki mu od tistega trenutka naprej vse pogosteje obseda misli. Toda Tom je postavljen pred težko preizkušnjo, ko nepričakovano njegovo ženo doleti hud srčen infarkt, nekaj tednov kasneje pa umre v bolnišnici. Tomu se sprva zdi, da ženine smrti ne bo uspel nikoli preboleti in se zato predaja neskončnemu žalovanju, nakar po spletu okoliščin krene na nenavadno potovanje po svetu v družbi z gostobesednim in simpatičnim Italijanom Paolom. Njun edini cilj predstavlja srečanje s famoznim dr. Luxom, ki bi znal odgovoriti na mnoga nerazrešena vprašanja iz Tomovega težkega vsakdanjika. Toda kmalu je jasno, da bo Tom moral zapustiti meje otipljivega sveta in najti odgovore v svoji podzavesti …

Odlomek iz knjige Drugi Jaz:
Zadnje besede prinašalca groznih novic so ga postavile pod hladen tuš. Pozabil je že na vse, kar ga čaka … Na mučne slabosti in zlivanje strupov v njegovo telo. Vse, kar je videl na zaslonu, se bo dogajalo njemu. »Kako beden film,« si je rekel. Prešinilo ga je, kako te zgodbe nikoli nimajo srečnega konca, zakaj vedno zavihti kosa smrti. V silni tegobi in razočaranju je jezno tolkel po nogi. Preklel jo je na vse načine, živčno stiskal zobe in se histerično pogovarjal s samim seboj. Vedno znova se je zlomil ob misli na smrt, ob misli na izgubljeno bitko. A bolj kot vse te mračne ideje je v njem vrelo življenje. Ta prijetni občutek veselja, sreče in moči ga je proti koncu predolgega jutra dvignil v zamaknjen svet resničnosti. Odpeljal ga je tja, kamor žalost nima vstopa, tja, kjer se slabosti spremenijo v radosti, in tja, kamor človeška duša vedno potuje v galopu lahnih korakov. Kako prelep je ta kraj, ko minljivost zamenja večnost in kjer se človek prebudi iz ekstaze lastnih lažnih strahov …