29.07.2010POLETNI TABOR V BOVCU 2010Ponedeljek 5.7.2010
V dopoldanskih urah smo se pri gostišču Hedvika v Kal Koritnici zbrali vsi člani Malega Viteza. Po navodilih našega voditelja Samota smo se peš odpravili do tabora. Z nasmehom na obrazu in navdušenjem nas je tam pričakal Samo z svojo družino. Ko smo se vsi utaborili in napolnili svoje trebuščke, smo se odpravili na naš prvi pohod do trdnjave Čelo, kjer smo si ogledali ostanke obzidja ter taverne, ki so bile izkopane pod trdnjavo iz obdobja 1. Svetovne vojne. Samo nam je predstavil zgodovino same trdnjave, nato pa smo se vrnili v tabor, kjer nas je čakala dobra večerja.
Torek 6.7.2010
Po zajtrku smo se odpravili v kanjon »Fratarica«, ki spada med bolj zahtevne, saj jo je možno premagovati le z vrvno tehniko. Ker je Samo izredno dober in izkušen vodnik, smo mu vsi popolnoma zaupali in se podali do vrha kanjona, kjer smo se opremili v vrhunsko opremo in vstopili v kanjon.
Žal nas je med premagovanjem kanjona presenetilo poslabšanje vremena, zaradi katerega je voda narasla v sekundah. Dva slapa pred koncem nas je zaradi narasle vode Samo spravil iz kanjona na varno. Istočasno so pod drugim spremstvom ostali v vodi tujci, ki so potrebovali pomoč in ker je naš vodnik Samo izkušen reševalec iz divjih voda, smo bili priča takšnemu reševanju. Rešil je štiri madžare in tri poljake, ki bi bili brez njegove pomoči v življenjski nevarnosti.
Po pestrem in zahtevnem dnevu smo se družili in počivali ob tabornem ognju.
Sreda 7.7.2010
V dopoldanskem času smo imeli gorsko kolesarjenje od tabora do Lepene. Pot je dolga cca. 30 km v obe smeri in dokaj naporna. V Lepeni smo se odpočili, nekaj spili, se odpravili do avtokampa Bovec, kjer smo si ogledali Soška korita in se nato vrnili v tabor. Popoldanske urice smo si krajšali z lokostrelstvom. Četrtek 8.7.2010 Razdeljeni v štiri skupine smo dan preživeli na raftingu. Ker smo letos izbrali zgornji del Soče in je voda zelo nizka, se je Samo odločil za mali raft za 4 osebe. Da smo doživeli še dodaten adrenalin, smo se namenoma zaletavali v skale in tako na koncu pristali v vodi, kjer smo se lepo ohladili . Bilo je super.
Popoldan je Samo napel vrvi čez Sočo in tako smo se spuščali iz ene strani Soče na drugo stran. To je t.i. »Zip Line«. Najbolj živahni so iz skale in mosta skakali v 12°C mrzlo Sočo brez neoprenske obleke. Petek 9.7.2010
Dopoldan so se nekateri člani Malega viteza učili vožnje s kajakom, drugi pa smo se odločili za kolesarjenje po Napoleonovi poti do trdnjave Kluže. Po kosilu in počitku smo se v poznem popoldnevu odpravili na prosto plezanje v skale. Ker smo vsi zelo dobri v tehnikah plezanja, je vsak izmed nas preplezal svojo pot. Naš član Primož, ki je pravi plezalec je izbral najtežjo svojo pot in nam pokazal vrhunsko plezanje v stene.  |  |
Večer smo hitro zaključili, saj smo se zavedali, da nas naslednji dan čaka rana ura in naporen dan. Sobota 10.7.2010 V zgodnjih jutranjih urah ( 3.30) smo spili kavo, vzeli hrano in opremo, ter se pogumno odpravili do kombija, s katerim smo se odpeljali do Kluž. Od tam smo pot nadaljevali peš na zelo zahteven vrh Rombon ( 2208m). Zaradi zahtevnosti same poti, smo le nekateri osvojili vrh. Na vrhu smo si ogledali prečudovite vrhove slovenskih gora. Sama pot je bila obdana z mnogimi planinskimi rožami, na katerih si oči resnično spočijemo. Pot je trajala cca. 9 ur z nekoliko daljšim postankom na vrhu. Bili smo zelo hitri, saj je predviden čas hoje na eno stran 5 ur. Po povratku v dolino smo imeli zaslužen počitek. Ostali, ki so v času našega pohoda ostali v taboru, so imeli maraton v taroku. Nedelja 11.7.2010 Po zajtrku smo počasi spakirali, počistili šotore, se poslovili in polni energije ter adrenalina odpravili proti domu. Po našem čudovitem adrenalinskem tednu in skupnem druženju smo se s težavo ločili od našega voditelja Samota in njegove družine. Samo je resnično dober, izkušen vodnik in izjemna oseba od katere smo se težko ločili. Želimo si ponovnega srečanja v naslednjem letu. 
Slavica Bezovnik |
