Ustanova Mali vitez, Fundacija za pomoč mladim, ozdravljenim od raka
Tel: 040/543-802 | info@ustanova-malivitez.si

Poletje v Bovcu (2014)

Mali vitezi že tradicionalno začetek poletja preživimo v naravi. Letos se nas je skupina desetih ljubiteljev avantur z vodnikom Samom Leštanom na čelu ponovno odpravila v Bovec, kjer smo skupaj preživeli pet nepozabnih dni, od ponedeljka, 14. julija, do sobote, 19. julija.

Kljub temu, da je bilo vreme letošnje poletje nekoliko bolj muhasto, smo imeli to srečo, da smo naleteli na pet zaporednih sončnih dni. Nekoliko oblačno je bilo le prvi dan, ko smo se takoj po namestitvi v hotelu odpravili na pohod po okoliškem hribovju, in sicer po Javorščku. Poleg tega, da smo občudovali neokrnjeno naravo in nabirali gobe, smo na poti naleteli tudi na marsikateri ostanek iz 1. svetovne vojne. Še posebno se nam je zdela zanimiva kaverna. V njej nam je Samo opisal dogajanje pred nekaj manj kot stotimi leti na Soški fronti.

Potem ko smo v ponedeljek ogrevali za prihajajoče aktivnosti, smo se naslednji dan odpravili na celodnevno kolesarjenje po Bovškem. Iz Bovca smo na pot krenili takoj po zajtrku. Pot nas je vodila mimo Čezsoče po precej »adrenalinskem« terenu do Drežnice. Daljši postanek smo naredili pri slapu Kozjak. Poleg tega, da smo si odpočili, smo si v bližnji restavraciji privoščili tudi palačinke. Podkrepljeni smo nato pot nadaljevali proti Magozdu do Trnovega, Srpenice, Žage, Loga in slapa Boke ter nazaj do Bovca.

Med obiskovalci Soške doline je ena najbolj priljubljenih aktivnosti »kanjoning«. V sredo smo se tako tudi mi odpravili na soteskanje. Izbrali smo potok Sušec, ki je s številnimi manjšimi slapovi, z brzicami in s tolmuni za tovrstno dejavnost več kot primeren. Popoldne smo preživeli na suhem na plezališču Berebica v Trenti, kjer smo se na ledeniških balvanih učili plezati.

Predzadnji dan v primerjavi s sredo ni bil nič manj adrenalinski. Na programu je bil namreč rafting. V neoprenih in s čeladami smo se spustili po ledeno mrzli Soči. Med burno vožnjo z raftom smo se ustavili v enem izmed večjih tolmunov, v katerega smo lahko skakali z bližnje sklale. Osvežitev je še kako prijala, saj je sonce močno pripekalo. Očitno smo bili ta dan še kako pridni, saj smo si prislužili kar dve večerji. Samo nas je namreč zvečer presenetil s postrvmi pečenimi na oglju. Užitek je bil še toliko večji, saj smo se ob tem družili in zabavali v neokrnjeni naravi neposredno ob Soči.
Ves teden smo opazovali okoliške vrhove v Julijskih Alpah, na enega izmed njih smo se nato odpravili v petek. Izbrali smo Krn skupaj s Krnskimi jezeri. Nanj smo se podali že navsezgodaj. Tisti nekoliko slabše kondicijsko pripravljeni smo si za končno točko izbrali Kočo na Krnskih jezerih, preostali pa so se podali kar na vrh Krna.

Kljub temu, da smo bili ves teden precej aktivni, domov nismo odšli s kakšnim kilogramom manj, temveč celo s kakšnim več. Hotelski zajtrki in večerje so bili namreč obilni predvsem pa zelo okusni. Piko na i gostoljubnosti Bovčanov pa je prispevalo hotelsko osebje.

Eva Pantelič

String could not be parsed as XML